Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških obtožb o Madurovi vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Po navedbah Bele hiše so ameriške posebne enote prevzele nadzor nad ključnimi točkami v državi, medtem ko se v Venezueli že vzpostavlja začasna vlada pod vodstvom Delcy Rodríguez. Iran, tesen zaveznik Venezuele, je dejanje označil za ugrabitev in zahteval takojšnjo izpustitev Madura. Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost ZDA John Bolton je zajetje označil za "votlo zmago", če Washington ne bo izpeljal popolne zamenjave režima in s tem omejil vpliva Rusije in Kitajske v regiji. Trenutno se razmere v Venezueli hitro spreminjajo, saj ZDA krepijo svoj politični in vojaški vpliv, medtem ko mednarodna skupnost ostaja razdeljena glede legitimnosti ameriškega posredovanja. Operacija z imenom "Popolna odločnost" je bila izvedena po neuspelih poskusih diplomatske rešitve in stopnjevanju vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro bo po dramatični vojaški operaciji ameriških specialnih enot danes priveden pred sodišče v Združenih državah Amerike. Do njegovega zajetja je prišlo pretekli konec tedna v Caracasu, od koder so ga ameriške sile prepeljale v New York. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem opozoril, da bi ZDA lahko izvedle nove vojaške napade na Venezuelo, če tamkajšnja prehodna administracija ne bo v celoti sodelovala z Washingtonom pri stabilizaciji države. Trump je operacijo opisal kot nujen korak za zagotovitev nacionalne varnosti in prekinitev delovanja narkoterorističnih kartelov, ki naj bi jih vodil Madurov režim. Istočasno je Trump razširil svoje zunanjepolitične pritiske na druge dele regije in sveta. Poleg groženj sosednjim latinskoameriškim državam je ponovno izrazil interes za Grenlandijo, ki jo vidi kot ključno strateško točko za ameriško varnost. V ozadju teh dogodkov Trumpova administracija napoveduje prevzem nadzora nad ključno venezuelsko infrastrukturo, medtem ko mednarodna skupnost ostaja deljena glede zakonitosti ameriškega posega v suvereno državo. Medtem ko nekatere države, kot sta Mehika in Kolumbija, izražajo ostre proteste, v Washingtonu napovedujejo sojenje Maduru zaradi obtožb o trgovini z drogami in korupciji.

Po zajetju Nicolása Madura so ZDA začele hitro vzpostavljati vodljivo začasno vlado v Venezueli. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA 'vodile' Venezuelo. Marjorie Taylor Greene je pozvala Trumpovo administracijo, naj se bolj osredotoči na politike 'Amerika na prvem mestu'. Emmanuel Macron je poudaril, da mora prehod v Venezueli spoštovati voljo venezuelskega ljudstva.

Združene države Amerike so v bliskoviti in obsežni vojaški operaciji v venezuelski prestolnici Caracas zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, se je odvila v zgodnjih jutranjih urah s pomočjo elitnih enot Delta Force in zračnih napadov na ključne vojaške cilje. Maduro je bil nemudoma prepeljan v zvezni pripor v New York, kjer se bo soočil z obtožbami narkoterorizma in trgovine z drogami. Trump je po operaciji napovedal, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo, stabilizirale naftno infrastrukturo in zagotovile varen prehod oblasti. Venezuelsko vrhovno sodišče je po zajetju predsednika za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško posredovanje označila za »barbarsko ugrabitev« s cionističnimi podtoni in pozvala k uporu. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, vključno z ukrajinskim predsednikom Zelenskim, potezo pozdravili, so Kitajska, Rusija, Iran in Severna Koreja ostro obsodile napad kot kršitev mednarodnega prava in suverenosti. V več ameriških mestih so izbruhnili protesti proti vojaškemu posredovanju, medtem ko v Venezueli vladata negotovost in strah pred nadaljnjim stopnjevanjem nasilja.

Donald Trump je potrdil ameriško vojaško operacijo v Venezueli in jo označil za 'briljantno'. Poročilo New York Timesa razkriva, da so ZDA Madurovu ponudile možnost odhoda v Turčijo, vendar je Maduro to zavrnil, nakar je Trump ukazal vojaško operacijo. Operacija je terjala najmanj 40 življenj, med žrtvami so civilisti in vojaki.

Demokratski člani ameriškega kongresa so ostro obsodili visoke uradnike administracije predsednika Donalda Trumpa in jih obtožili, da so zakonodajalcem namerno podajali neresnične informacije glede načrtov v Venezueli. Po navedbah kongresnikov so uradniki na nedavnih brifingih zagotavljali, da Združene države Amerike ne načrtujejo zamenjave režima v Caracasu, kar se je po izvedbi obsežne vojaške operacije in zajetju predsednika Nicolása Madura izkazalo za zavajanje. Demokrati sedaj zahtevajo podrobno pojasnilo in celovit načrt za prihodnost Venezuele. Kritike so usmerjene predvsem v dejstvo, da je administracija le nekaj mesecev pred napadom zanikala namere o invaziji, medtem ko so se v ozadju očitno pripravljale vojaške dejavnosti. Kongresniki opozarjajo, da je bila s tem kršena ustavna vloga kongresa pri odločanju o vojnih operacijah. Razmere so se dodatno zapletle po Trumpovi napovedi o vzpostavitvi ameriške uprave v državi, kar je v neposrednem nasprotju s prejšnjimi zagotovili o spoštovanju suverenosti in omejenosti posegov.

Ameriške vojaške sile so izvedle operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Oba so nato prepeljali na ozemlje Združenih držav Amerike, kjer bosta morala stopiti pred sodišče. Operacija je sprožila takojšnje in burne odzive po vsem svetu, vključno z množičnimi protesti v več ameriških mestih, kot so New York, Washington in Los Angeles. Protestniki so obsodili ameriško posredovanje in dejanje označili za ugrabitev ter nezakonito zamenjavo režima. Mednarodna skupnost ostaja globoko razdeljena glede ameriškega posega. Medtem ko nekatere skupine operacijo proslavljajo, so zaveznice Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, dejanje ostro obsodile. Solidarnostni shodi so potekali tudi v Evropi, med drugim v Dublinu, kjer so se protestniki zbrali na mostu Ha'penny in obsodili nasilno odstranitev izvoljenega voditelja. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj so ZDA s tem dejanjem uresničile dolgoletne grožnje o odstranitvi Madura z oblasti.

V več svetovnih prestolnicah in večjih mestih so izbruhnili množični protesti proti ameriški vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so posebne enote Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Protestniki v New Yorku, Washingtonu, Los Angelesu, Hamburgu in Dublinu so obsodili dejanje, ki ga označujejo za ugrabitev in nezakonito zamenjavo režima. V Hamburgu se je zbralo približno 500 ljudi pod geslom "Roke stran od Venezuele", medtem ko so se v Dublinu protestniki zbrali na mostu Ha'penny, da bi izrazili zgroženost nad ameriškim posredovanjem. Zajetje je vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa stopnjevale vojaški pritisk in obtožbe o vpletenosti venezuelskega vrha v trgovino z drogami. Medtem ko so nekatere skupine v tujini pozdravile padec Madura, so zavezniki Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, ostro obsodili ameriško posredovanje. Maduro in njegova soproga sta bila po zajetju prepeljana na ozemlje Združenih držav Amerike, kjer bosta morala stopiti pred sodišče, kar je sprožilo val kritik o kršenju mednarodnega prava in suverenosti države.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru sporočil, naj bo po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura previden. Trump je Petra obtožil vpletenosti v proizvodnjo prepovedanih drog in zatrdil, da ima kolumbijski predsednik laboratorije za kokain, ki ga nato pošilja v Združene države Amerike. Do teh izjav je prišlo kmalu po tem, ko so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar predstavlja dramatičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike. Bela hiša je potrdila, da nameravajo ZDA začasno upravljati Venezuelo, kar napoveduje popolno zamenjavo tamkajšnjega režima. Kljub drznim vojaškim akcijam pa kritiki in nekdanji svetovalci v Washingtonu opozarjajo, da Trumpova administracija nima pripravljenega jasnega izhodnega načrta za stabilizacijo države po odstranitvi Madura. Dogajanje v regiji sproža visoko stopnjo negotovosti, saj Trumpove grožnje sosednjim državam, kot je Kolumbija, nakazujejo možnost širitve regionalnega konflikta pod pretvezo boja proti narkokartelom.

Demokratski člani ameriškega kongresa so izrazili, da jih je Trumpova administracija zavajala glede načrtov za Venezuelo, in zahtevajo načrt. Navajajo, da jih je administracija zavajala mesece preden je prišlo do poskusa aretacije venezuelskega predsednika Madura. Državni sekretar Marco Rubio naj bi zakonodajalcem zatrdil, da administracija ne namerava napasti države.

Razkrite so podrobnosti o ameriškem napadu na Caracas, v katerem je bil zajet Nicolás Maduro. Operacija je bila načrtovana več mesecev in je vključevala uporabo napredne tehnologije, vključno z agenti, infiltriranimi v Venezuelo, in repliko predsedniške rezidence. Francosko zunanje ministrstvo je izjavilo, da je intervencija kršila mednarodno pravo, medtem ko Raquel Garrido meni, da bo venezuelsko ljudstvo svobodno, ko bo imelo suverenost nad svojimi naravnimi viri.

Podpredsednik Združenih držav Amerike J. D. Vance je izjavil, da je administracija predsednika Donalda Trumpa venezuelskemu voditelju Nicolásu Maduru pred njegovo zajetjem ponudila več možnosti za miren sestop z oblasti. Vance je poudaril, da Madurove trenutne razmere dokazujejo, da Trump dejansko izpolni svoje napovedi, in ga označil za človeka dejanj. Po besedah podpredsednika je imel Maduro na voljo več izhodov, ki bi preprečili stopnjevanje napetosti, vendar se zanje ni odločil. Izjava prihaja v času, ko se pritisk na venezuelski režim stopnjuje, Vance pa je z njo želel utrditi verodostojnost ameriške zunanje politike pod Trumpovim vodstvom. Poudaril je, da je bil Maduro zadnja oseba, ki je spoznala resnost Trumpovih opozoril. Dogajanje sledi večmesečnemu zaostrovanju retorike in vojaške prisotnosti ZDA v regiji, kar je na koncu privedlo do sprememb v vodstvu Venezuele.

Po prijetju Nicolása Madura so se pojavili mednarodni odzivi, pri čemer so štiri afriške države uradno obsodile dejanje ZDA. Medtem se porajajo pravna vprašanja o legitimnosti prijetja, ki ga nekateri vidijo kot dejanje vojne. Elon Musk je podprl Marca Rubia kot prihodnjega predsednika Venezuele. Državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da ZDA ne nameravajo upravljati Venezuele, temveč jo prisiliti.

Ameriške specialne enote so v bliskoviti operaciji Absolute Resolve v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so operacijo izvedle elitne enote Delta Force ob podpori obveščevalne agencije CIA, ki je v venezuelski vladi imela svojega informatorja. Po obsežnih letalskih napadih na vojaške cilje, v katerih je po navedbah venezuelskih virov umrlo najmanj 40 ljudi, so Madura z ameriško vojaško ladjo in kasneje letalom prepeljali v New York, kjer je bil zaprt v priporni center v Brooklynu. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in njegovi soprogi objavilo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja orožja. Trump je v izjavah za javnost napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti. Poseben poudarek je namenil obnovi venezuelske naftne infrastrukture pod vodstvom ameriških podjetij. Medtem je venezuelsko vrhovno sodišče za vršilko dolžnosti predsednice imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in kršitev mednarodnega prava.

Ameriške posebne enote Delta Force so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje države do vzpostavitve varnega prehoda oblasti. Po navedbah ameriških uradnikov so Madura že prepeljali v New York, kjer je zaprt v zveznem priporu v Brooklynu, v ponedeljek pa naj bi stopil pred sodnika. Operacija se je začela v zgodnjih jutranjih urah z zračnimi napadi na ključne vojaške in vladne objekte, pri čemer naj bi po poročanju časnika The New York Times umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica, ki ju bremeni narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Medtem ko so v nekaterih delih države in v tujini (npr. v Čilu) izbruhnili ulični proslavi ob padcu režima, so zavezniki Venezuele, vključno s Kitajsko in Rusijo, ostro obsodili ameriško posredovanje kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno predsednico imenovalo dosedanjo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in zatrdila, da Venezuela nikoli ne bo postala ameriška kolonija. Trump je na to odgovoril z neposredno grožnjo, da bo Rodríguezova »plačala visoko ceno«, če ne bo sodelovala z ameriškimi zahtevami, zlasti glede dostopa do venezuelskih naftnih rezerv.

V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura, ki so ga odpeljali iz države. Venezuelska vlada je poročala o ameriških napadih in obsodila agresijo, pri tem pa trdi, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Po poročanju CBS News in Fox News je Trump ukazal napade na vojaške baze v Venezueli. Vlada Nicolása Madura je razglasila izredno stanje.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v noči na soboto zajeta v obsežni operaciji ameriških specialnih sil v Karakasu. Predsednik ZDA Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social potrdil, da so ameriške sile izvedle napad na venezuelsko prestolnico in zajele Madura, ki ga Washington obtožuje narko-terorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja orožja. Po navedbah Trumpa so pripadniki enot Delta Force vdrli v predsedniško palačo, ki jo je opisal kot trdnjavo, in predsedniški par odpeljali neposredno iz njune spalnice. Zajeta zakonca sta bila s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila poletela proti New Yorku. Tam se bosta morala zagovarjati pred zveznim sodiščem na Manhattnu. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila obtožnice in napovedala, da se bo Maduro soočil s polno silo ameriškega pravosodja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoč miren in ustrezen prehod oblasti, hkrati pa je poudaril ključno vlogo ameriških naftnih podjetij pri prihodnjem upravljanju venezuelskih energetskih virov. Operacija je sprožila ostre mednarodne odzive. Medtem ko so nekateri republikanski politiki na Floridi akcijo pozdravili kot zmago za svobodo, so drugi, vključno z županom New Yorka Zohranom Mamdanijem in nekaterimi demokratskimi senatorji, dejanje označili za nezakonito vojaško agresijo in kršitev mednarodnega prava. Kitajska in Rusija dogajanje spremljata z zaskrbljenostjo, saj operacija postavlja nevaren precedens v mednarodni politiki.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno in drzno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki naj bi trajala le okoli 150 minut, označil za »briljanten uspeh«. Po navedbah Washingtona so Madura in njegovo soprogo s helikopterjem prepeljali na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York. Tam se bosta morala zagovarjati pred zveznim sodiščem zaradi obtožb o narkoterorizmu, tihotapljenju kokaina in nezakoniti posesti orožja. Operacija je sledila mesecem stopnjevanja vojaškega pritiska in Trumpovih javnih groženj, da so Madurovi dnevi na oblasti šteti. Predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da bodo ZDA začasno »upravljale« Venezuelo, dokler ne bo mogoče izvesti varne in pravične tranzicije oblasti. Ob tem je napovedal, da bodo v prihodnje v venezuelsko naftno industrijo močno vključena največja ameriška naftna podjetja, kar nakazuje na širše strateške in gospodarske cilje posega. Medtem ko so nekateri zavezniki in republikanski politiki operacijo pozdravili, so se v mednarodni skupnosti in znotraj ZDA že pojavili ostri pomisleki glede zakonitosti tovrstnega enostranskega vojaškega posredovanja.

Ameriške posebne enote so v noči na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in razkril, da so pripadniki enot Delta Force Madura in Floresovo dobesedno potegnili iz postelje v njuni močno utrjeni rezidenci. Po zajetju so ju s helikopterjem prepeljali na ameriško vojno ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York. Zvezno tožilstvo v New Yorku Madura in njegovo soprogo obtožuje narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja orožja. Trump je v izjavah za javnost poudaril, da bodo Združene države začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen in ustrezen prehod oblasti. Prav tako je napovedal aktivno vlogo ameriških naftnih podjetij pri upravljanju venezuelskih energetskih virov. Operacija, ki je trajala približno 150 minut, je povzročila ostre odzive v mednarodni skupnosti in sprožila proteste po vsem svetu, medtem ko so nekateri zavezniki ZDA izrazili zaskrbljenost zaradi kršenja mednarodnega prava.